Voda

Voda je naravna dobrina, ki je pogoj za življenje na Zemlji. Voda v naravi nenehno kroži. Z izhlapevanjem prehaja v ozračje in se s padavinami vrača v oceane in na kopno. Na kopnem se del vode porabi za življenjske združbe (“zelena voda”), del odteče v reke in v podzemlje ter končno v morje (“modra voda”), del vode izhlapi.

zelena-reka

 

Voda je življenjskega pomena za vsa živa bitja. Predstavlja približno dve tretjini teže našega telesa. Pomen vode za življenje na Zemlji bi lahko razdelili na fiziološki, higienski in ekonomski. Voda omogoča funkcioniranje našega organizma, pa tudi vzdrževanje higiene. Za ta namen porabimo precej več vode kot za fiziološke potrebe. Največ vode pa se porabi v industriji, prometu, kmetijstvu in drugih gospodarskih panogah, torej za ekonomski namen. Voda je pomembna tudi kot izvor in prenosnik energije ali kot hladilno sredstvo. Voda je tudi življenjski prostor za številne rastline in živali v potokih, rekah, jezerih, morjih.

Na našem planetu je sladke vode le nekaj odstotkov, dostopne pa še precej manj. V zadnjih 100 letih se je poraba (pitne ali sladke) vode povečala za šestkrat. Že danes je mnogo dežel na svetu, kjer je pomanjkanje vode, še posebej čiste pitne, veliko. Naraščanje števila prebivalstva in grožnja podnebne spremembe lahko ob dosedanjem načinov uporabe vode pripelje do velike svetovne krize z vodo. Poleg tega naraščajo emisije nevarnih snovi v vode in s tem vplivajo na poslabševanje njene kakovosti ter primernosti razpoložljivih vodnih virov za uporabo.

Voda-vrtina

Slovenija je bogata z vodami, čeprav niso enakomerno prostorsko in časovno razporejene. Po podatkih obdobne vodne bilance 1971-2000 je več kot polovico povprečnih padavin (1579 mm) predstavljal odtok (862 mm). Za oskrbo prebivalstva s pitno vodo pa je v Sloveniji najpomembnejši proces obnavljanja virov podzemne vode oz. napajanje vodonosnikov. Po podatkih vodno-bilančnega modela je bilo v obdobju 1971-2000 povprečno napajanje vodonosnikov 308 mm, kar predstavlja povprečno več kot 3.000 m3 obnovljive letne količine podzemne vode na prebivalca Slovenije.

Slovenski raziskovalci so v desetletjih in stoletjih raziskovanj poskušali spoznati skrivnostno zgradbo kamnin, v katerih se nahaja in pretaka voda. Razvozlati so poskušali skrivnostne poti vode v podzemlju in oceniti količino podzemne vode ter jo primerjati s količinami voda na planetu. Po vodni bilanci UNESCO (World Water Balance and Water Resources of the Earth, 1978) hidrologi ocenjujejo, da količina podzemne vode več kot desetkrat presega količino vse površinske vode v rekah in jezerih. V Evropi so ocenili okoli 140 krat večje količine vode v podzemlju v primerjavi s površjem (1.000.000 km3 podzemne vode, 2.580 km3 površinske vode in 4.090 km3 vode v ledenikih). Podzemne vode znotraj človeku dosegljivih globin je še vedno okoli 70 krat več, kot vode na površju. Tudi v Sloveniji smo blizu razmerja, ki velja za Evropo, saj se uvrščamo med najbolj vodnate dežele na evropski celini (Stanners in Bourdeau, 1995).

hidrogeoloska-zgradba-slovenije-big

Z vodo povezane naravne vrednote so zlasti površinski in podzemni kraški pojavi, podzemne jame, soteske in tesni, ledeniki, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, z vodo povezani življenjski prostori, ekosistemi, krajine in oblikovana narava. Z varovanjem teh naravnih vrednot naj bi zagotovili pogoje za ohranitev njihovih lastnosti oziroma lastnosti naravnih procesov, ki jih vzpostavljajo in ohranjajo, pa tudi pogoje za njihovo ponovno vzpostavitev.

Podzemna voda, podtalnica

Voda v tleh in podzemlju je med najtežje prepoznavnimi odseki krožnega toka vode. Pronicanje padavin in zatekanje površinske vode ter njeno pretakanje v podzemlju je najpogosteje očem skrito. V preteklosti je bilo pojavljanje podzemne vode v izvirih in ponikanje površinske vode v ponorih pogosto zavito v tančico skrivnosti. Izviri in ponori so človeku že v daljni preteklosti pomenili nekaj posebnega, tudi nekaj nadnaravnega. V preteklosti so ljudje mnoge izvire prepoznali kot blagodejne, celo zdravilne.

Vir:
Agencija Republike Slovenije za Okolje (ARSO):
http://www.arso.gov.si/vode/publikacije in poročila/vodno_bogastvo_slovenije.html